Lac de St. Cassien - II del 2006

Datum odhoda na jezero Cassien, ki leži v južnem delu Francije na Azurni obali je bil določen - 22 september. Priprave so se začele kot vedno že dosti prej. Potrebno je bilo pregledat vso opremo in nabaviti manjkajoče stvari. Pravtako pa je bilo potrebno priskrbeti še vabe za lačna usta, ki plavajo v jezeru. En teden pred odhodom je bila na vrsti izdelava bojlijev.

Nekaj sva jih naredila iz kupljenih miksov in enega iz svojega asortimana. Tokrat je Uroš prispeval svoj recept. Na pot smo se tokrat odpravili trije. Pridružil se nama je Darko, katerega velika želja je bila, da se tudi on preizkusi v lovu na krapa na tem jezeru.22. september je hitro prišel in že smo šteli kilometre, ki so bili pred nami na avtocesti. Noč je hitro minila in kljub temu, da smo sredi Italije zašli iz prave smeri, nas je Cassien zjutraj ob 7 uri pričakal zavit v rahlo meglico. Jezero je bilo precej prazno oz. zelo nizek vodostaj. Domačini so povedali, da ne pomnijo tako nizkega vodostaja že zadnjih 15 let. Določene dobre lovne pozicije v južnem rokavu so bile na suhem. Ker pri »Gerardu« odpirajo okrog 10 ure zjutraj smo imeli čas, da si Darko priskrbi ribolovno dovolilnico. Vrnili smo se malo po 9 uri in že napeto čakali, da se vrata odprejo.

Kar hitro smo začeli pripravljati vso našo opremo, da jo naložimo na čolne in čimprej začnemo iskati lovno pozicijo.

Južni rokav je bil kar precej zaseden, centralni blizu mosta še bolj. Zato je padla odločitev, da se najprej preizkusimo v severnem rokavu. Nekje na sredini tega rokava smo našli dva večja rta »4eme pointe«, NEZASEDENA!! In smo že pristali. Postavitev tabora, sondiranje dna in priprava opreme je vzela pol dneva. Z užitkom sem se zvečer »počil« na ležalnik in zaspal.Prvo noč sem imel probleme s ploščiči. Bili so vsepovsod in pojedli so vse.

Iz nedelje na ponedeljek je prišlo poslabšanje vremena čez noč. Naliv če bi ga še sploh lahko imenoval naliv je bolj izgledal že kot sodni dan. Lilo, ampak res lilo je kot iz škafa celo noč z močnimi sunki vetra. Najprej sva z Urošem privezala čolne nakar sva morala privezati še »rod-pode«. Zjutraj ob pol osmi uri pa ŠOK. Vodo sva imela že čisto blizu šotora.

Čolna polna vode do vrha. Sisteme z vabami ki so ležali v vodi je orkanski veter prestavil in sledilo je trganje. Samo hitra akcija naju je rešila, da sva preselila celoten tabor višje na obrežje. Tudi Darko na drugio strani rta je moral preseliti svoj tabor višje. Vse je bilo premočeno. Šotor je bil že v vodi ko sva ga naposled kot zadnjega odstranila iz obale. V približno 3. urah se je voda dvignila za približno 2m.

Večer je postregel z izboljšanjem vremena.

In prav ta razlog in pa višji vodostaj je prinesel prvo ribo. Okrog osme ure zvečer je Uroš imel prvi prijem na oddaljenem platoju. Neverjeten dril sredi jezera je obljubljal lepo ribo. Na suhem se je znašel lep 12 kg luskinar.

Darko je imel isto noč dva prijema ampak žal sta oba šla v veje. Za torek smo se dogovorili, da zamenjamo pozicijo. Ker pa je bila ulovljena riba in smo opazili kar nekaj aktivnosti krapa na površju smo se odločili podaljšati za en dan. Podaljšanje nam žal ni prineslo ulova, zato je sreda zjutraj bila na vrsti za selitev. Zaradi višjega vodostaja in nenehnega počasnega dvigovanja vode je na površini jezera plavalo ogromno odpadlega lubja, tresk, vej, korenin, debel, zapuščenih plastičnih čolnov pa še kaj bi se našlo. Centralni del je bil močno zaseden, zahodni rokav je bil popolnoma zabit na površini z vejevjem. Na njem se ni dalo več loviti in ribiči so se začeli preseljevati. Odločitev je padla – južni rokav.

Med delom smo opazili veliko aktivnost krapa na površju. Nivo vode se je počasi dvigal in vse skupaj je obetalo zanimivo situacijo. Jaz sem bil že kar živčen, saj sem že pet dni čakal na prijem.Prva noč v južnem delu je prišla in hitro zatem se je Urošu oglasil alarm. Po kratkem drilu je bil na suhem luskač 7kg. Noč je minila mirno kar se prijemov tiče ne pa na vodi. Aktivnost krapa je nakazovala, da se riba zadržuje na našem področju. Potrebno je bilo samo iskat dobre lovne pozicije kot so previsi, grebeni,…. V bistvu najti poti po katerih se giba krap.

Naslednji dan je bil že četrtek in z Darkom sva še vedno bila brez ulova. Čez dan se ni kaj prida dogajalo, pa smo čas preganjali s kopanjem in uživanjem v naravi. Temperatura zraka je dosegla 28ºC. Edino Uroš je imel opoldne prijem 2kg mopedista.

Okrog pete ure popoldan se pri Darku oglasi alarm. Darko ribo utruja kar iz obale. Čez nekaj časa naju kliče za pomoč, da je ulovil krapa luskinarja. Priskočim mu na pomoč. Veselje je na višku, vaga pokaže 18kg. Končno se je odprlo tudi Darku.

Po večerji in sva z Urošem še dolgo sedela pred šotorjem in opazovala okolico. Ura je bila 00.30 ko se prvič oglsi alarm na moji desni palici. Zvok me kar izstreli iz šotora in že sva z Urošem na čolnu. Še preden sem prišel nad ribo se mi na obali oglasi četrta palica. Najprej sem mislil, da sem zapel s svojo ribo silk te palice, a ni bilo tako, bil je prijem. Najprej je bilo treba opraviti s to ribo, ki sem jo že utrujal. Ko sva prišla nad ribo in se je prikazala na površju pa presenečenje. Som in to kar velik som. Vaga je pokazala 10,75 kg.

Takoj ko je som bil na suhem sem bil že s tisto palico na vodi in poskušal rešiti situacijo. Ni šlo, riba se je zabila skozi štore in trganje je bilo neizogibno.Hitro po prijemu sem nastavil nazaj na isto pozicijo in odšel spat. Okrog šeste ure zjutraj naju je ponovno zbudil alarm. Bila je ista palica, čisto desna, postavljena na rob 5,5m globokega previsa. Krap, ki naju je prebudil v lepo jutro je vagal 9,5kg. To je bil moj prvi krap iz Cassiena. Joj kako sem bil srečen

Enkrat ponoči je imel tudi Darko prijem in na suho je spravil lepega zrcalarja teže 13,5kg.

V petek čez dan spet nobenega prijema, zato pa smo toliko bolj pričakovali noč. Hitro po večerji 20.45 se je oglasil moj alarm ponovno na isti palici. Šprint k palicam in hitro na čoln. Riba se je odlepila od obale in me čakala nekje na sredini jezera kjer je bilo cca10m globine. Hitro zatem se je na površju pokazal debeli zrcalar. Kar zadrl sem se od veselja. Vaga na obali je pokazala točnih 16kg.

Napetost je naraščala, kajti glede na aktivnost ribe smo pričakovali še kakšen prijem. In res ob 4 zjutraj zadnje noči je Uroš imel prijem. Po kratki borbi sva ugotovila da je ulovil 6kg divjaka. Prelepa riba s prav zanimivo pigmentacijo.

Prišlo je jutro, bila je nedelja čas našega odhoda. Čeprav s težkim srcem smo odšli na pot proti domu. Polni vtisov in veseli, da nam je uspelo uloviti krapa na tej težki vodi smo se vrnili domov. Hvala Cassien, pa se vidimo v prihodnosti, sigurno!