Lac de mistique st. Cassien
Dober borec
Prvo presenečenje
Na Mathilde
Zadnja noč
Toten baum
Dober borec
Prvo presenečenje
Na Mathilde
Zadnja noč
Nekaj sva jih naredila iz kupljenih miksov in enega iz svojega asortimana. Tokrat je Uroš prispeval svoj recept. Na pot smo se tokrat odpravili trije. Pridružil se nama je Darko, katerega velika želja je bila, da se tudi on preizkusi v lovu na krapa na tem jezeru.22. september je hitro prišel in že smo šteli kilometre, ki so bili pred nami na avtocesti. Noč je hitro minila in kljub temu, da smo sredi Italije zašli iz prave smeri, nas je Cassien zjutraj ob 7 uri pričakal zavit v rahlo meglico. Jezero je bilo precej prazno oz. zelo nizek vodostaj. Domačini so povedali, da ne pomnijo tako nizkega vodostaja že zadnjih 15 let. Določene dobre lovne pozicije v južnem rokavu so bile na suhem. Ker pri »Gerardu« odpirajo okrog 10 ure zjutraj smo imeli čas, da si Darko priskrbi ribolovno dovolilnico. Vrnili smo se malo po 9 uri in že napeto čakali, da se vrata odprejo.
Kar hitro smo začeli pripravljati vso našo opremo, da jo naložimo na čolne in čimprej začnemo iskati lovno pozicijo.
Južni rokav je bil kar precej zaseden, centralni blizu mosta še bolj. Zato je padla odločitev, da se najprej preizkusimo v severnem rokavu. Nekje na sredini tega rokava smo našli dva večja rta »4eme pointe«, NEZASEDENA!! In smo že pristali. Postavitev tabora, sondiranje dna in priprava opreme je vzela pol dneva. Z užitkom sem se zvečer »počil« na ležalnik in zaspal.Prvo noč sem imel probleme s ploščiči. Bili so vsepovsod in pojedli so vse.
Darko je imel isto noč dva prijema ampak žal sta oba šla v veje. Za torek smo se dogovorili, da zamenjamo pozicijo. Ker pa je bila ulovljena riba in smo opazili kar nekaj aktivnosti krapa na površju smo se odločili podaljšati za en dan. Podaljšanje nam žal ni prineslo ulova, zato je sreda zjutraj bila na vrsti za selitev. Zaradi višjega vodostaja in nenehnega počasnega dvigovanja vode je na površini jezera plavalo ogromno odpadlega lubja, tresk, vej, korenin, debel, zapuščenih plastičnih čolnov pa še kaj bi se našlo. Centralni del je bil močno zaseden, zahodni rokav je bil popolnoma zabit na površini z vejevjem. Na njem se ni dalo več loviti in ribiči so se začeli preseljevati. Odločitev je padla – južni rokav.
Naslednji dan je bil že četrtek in z Darkom sva še vedno bila brez ulova. Čez dan se ni kaj prida dogajalo, pa smo čas preganjali s kopanjem in uživanjem v naravi. Temperatura zraka je dosegla 28ºC. Edino Uroš je imel opoldne prijem 2kg mopedista.
Okrog pete ure popoldan se pri Darku oglasi alarm. Darko ribo utruja kar iz obale. Čez nekaj časa naju kliče za pomoč, da je ulovil krapa luskinarja. Priskočim mu na pomoč. Veselje je na višku, vaga pokaže 18kg. Končno se je odprlo tudi Darku.
Takoj ko je som bil na suhem sem bil že s tisto palico na vodi in poskušal rešiti situacijo. Ni šlo, riba se je zabila skozi štore in trganje je bilo neizogibno.Hitro po prijemu sem nastavil nazaj na isto pozicijo in odšel spat. Okrog šeste ure zjutraj naju je ponovno zbudil alarm. Bila je ista palica, čisto desna, postavljena na rob 5,5m globokega previsa. Krap, ki naju je prebudil v lepo jutro je vagal 9,5kg. To je bil moj prvi krap iz Cassiena. Joj kako sem bil srečen
Prišlo je jutro, bila je nedelja čas našega odhoda. Čeprav s težkim srcem smo odšli na pot proti domu. Polni vtisov in veseli, da nam je uspelo uloviti krapa na tej težki vodi smo se vrnili domov. Hvala Cassien, pa se vidimo v prihodnosti, sigurno!
Končno zaspiva ob štirih zjutraj. Pa ne za dolgo.
Ob pol sedmih naju ponovno prebudi signalizator in Andreju uspe uloviti 11 kilaša.
Kmalu zatem ponovno prijem na isto palico. Zelo dostojno se je boril tale 7,5kg težki zrcalar!
Veter se je v dopoldanskem času ponovno malo umiril zato sva izkoristila ta čas za premontiranje vab in težkopričakovano kosilo. Takoj po kosilu pa prijem na mojo domačo boilo. Trud se je poplačal. Zaradi previsov, ki sem jih imel pred sabo sem se ponovno odločil za drilanje iz čolna. Hitro sva bila pri ribi. »Kugla« je imela točnih 13kg.
Popoldan se je veter ponovno pojačal. Kuhanje je bilo prava mala umetnija. Kljub vetru je Andreju vedno uspelu pripraviti slasten obrok, ki sva ga z užitkom zmazala. Večerno »bonaco« prekine zvok mojega desnega signalizatorja. Poln adrenalina stečem do palice in zategnem. Čoln in vse ostalo po ustaljeni praksi. Riba ponovno daje velik odpor. Pravi užitek iz čolna! Repna plavut kot metla in močno podolgovato telo krasi tega 12kg borca!
V pričakovanju prijema sva okrog polnoči odšla spat. Noč je bila mirna kar se prijemov tiče. Veter pa ni pojenjal do jutra. Za dobro jutro naju zbudi še en podolgovati borec z 12kg teže tokrat na Andrejevi strani.
Rezultat 3 dnevnega južnega vetra je dež, kateri naju je spremljal do konca ribolova . Vplivalo je tudi na ribo, ki se je prenehala prehranjevati. Imel sem še nekaj prijemov 2 in 3 kg krapov, pa še ti so se na koncu ustavili. Poleg tega pa sva tudi sumila da se je krap umaknil v drst.
Predzadnjo noč Andreju kljub slabim razmeram uspe uloviti prekrasno ribo s 14,20kg. Riba je pobrala silke še dveh palic in se skupaj z njimi zapletla še v čoln. Panika, krap vleče v svojo stran, midva pa na obali rešujeva zapletene silke. V zadnjem trenutku nama uspe in krapa dobiva v mrežo.
Teden je bil hitro naokoli in ponovno se je treba vrniti v realnost.
Slovo od jezera je bilo težko. A pridem spet kmalu………lovit in uživat v neokrnjeni naravi!